Med mobilnostjo

1.Študijski nasvet

Prvi tedni študija na novi univerzi lahko prinesejo veliko razburjenja. Vse je novo, vse je drugačno! A kaj storiti, ko se navdušenje začne mešati s strahom pred neuspehom?

Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali, da boste manj nervozni in preobremenjeni.

 

DOBRA PRIPRAVA JE POL USPEHA

Energijo prvega tedna porabite za izdelavo načrta učenja: pojdite skozi vsak predmet enega za drugim, preverite njegove zahteve za uspešno opravljen tečaj in, če je mogoče, naredite urnik nalog za vse svoje tečaje. Prepričajte se, da noben od vaših tečajev nima prekrivajočih urnikov ali da je bil odpovedan. Po potrebi se posvetujte s koordinatorji na matični in gostiteljski instituciji. Morda se zdi veliko, vendar je vse mogoče narediti v prvih 1-2 tednih.

 

VEDNO OBSTAJA REŠITEV

Ne bomo lagali – študij v tujini ne bo vedno izpolnil vaših pričakovanj. Včasih je polovica tečajev odpovedanih, včasih pa jih poučujejo v lokalnem jeziku, ki ga ne razumete. Včasih preprosto sovražiš vse svoje profesorje. Če se znajdete na tem, da odpoveste semester izmenjave in preprosto zapustite vse, najprej – povejte nekomu o tem. Vaši prijatelji, vaša družina, vaši koordinatorji. Ugotovili boste, da morda obstajajo tudi druge rešitve, na primer, da se namesto opuščanja predmetov dogovorite za individualne sestanke s profesorji, da imate osebno oblikovane izpite ali da uredite zmedo z urniki z izbiro drugega podobnega predmeta. In na koncu, če vidite, da se ne da nič spremeniti – je prav, da odnehaš. Poiščite možnosti za ponovni vpis na tečaje na domači univerzi in se vrnite domov.

 

ZA NASVET VPRAŠAJTE LOKALNE ŠTUDENTE

Univerze običajno posredujejo vse potrebne informacije o študiju na svoji spletni strani, v pozdravnem tednu, prek elektronske pošte. Še vedno pa je pogosto, da so informacije napisane v težko razumljivem formalnem jeziku ali pa jih ni enostavno najti. Lokalni študenti že nekaj časa študirajo tukaj, imajo širšo sliko – vprašajte jih. Vprašate jih lahko karkoli, npr. kako izgleda semester – kdaj in kako pogosto profesorji opravljajo naloge, kako izgleda izpit, ali je možno ponavljati izpite. Če boste vedeli, kako stvari delujejo, se boste počutili mirnejše. Če še nimate lokalnega študentskega prijatelja – poiščite ga za današnjo nalogo!

 

POSTAVITE UČNO RUTINO

Rutina v študijskem življenju vas lahko obdrži na pravi poti in postane bolj produktivna. Preverite, koliko časa potrebujete za posamezen učni predmet in njegove naloge, naredite tedenski načrt in ga spremenite v rutino, ki vam ustreza. In ne pozabite – ni vsak dan enak, naredite nekaj prostora tudi za nepričakovane dogodke.

 

NAJDI ŠTUDIJSKE PRIJATELJE(-E)

Če najdete vsaj eno osebo, s katero bi lahko razpravljali in delili zapiske, lahko povečate svojo samozavest med predavanji, izboljšate svojo učinkovitost in se znebite frustracij. Skupinsko delo v učilnici pri tej starosti ni nič novega, lahko pa je izziv po razrednih urah. Zadnji trend med študenti je ustvarjanje študijskih skupin na spletu. Tako lahko vsak ob primernem času deli svoje znanje in postavlja vprašanja, po potrebi pa se hitro dogovori za online ali offline sestanek.

 

 

UPORABNI VIRI:

2.Obvladovanje

Odhod v tujino se pogosto sliši kot sanje, a ima lahko tako pozitivne kot negativne učinke. Če ste bili pozorni na naš vodnik o kulturnem prilagajanju, se spomnite, da faza kulturnega šoka pogosto prihaja s kopico negativnih izkušenj, vključno s stresom. Življenje v tujini je lahko stresno zaradi številnih razlogov – nov kraj, nov jezik, ljudje, ki jih še nikoli niste srečali, težave z nastanitvijo, birokracija, hrepenenje in celo naporne zabave.

Stres je naravni obrambni mehanizem, ki nam, človeški vrsti, že od antičnih časov pomaga preživeti. In tudi če nas ne zalezujejo več velike mačke, kače in medvedi, se moramo še vedno zaščititi pred »plenilci« sodobnega življenja – izpiti, roki, obremenitve in številnimi drugimi.

Stres je lahko za vas dober in slab. Majhen stres lahko spodbudi aktivnost, ustvarjalnost, energijo in celo pomaga pri koncentraciji. Kadar pa je stres prevelik in traja predolgo, lahko ovira študij in druge dejavnosti. Če začnete čutiti katerega od značilnih simptomov stresa (apatija, glavoboli, težave s koncentracijo, mišična napetost, želodčne težave, jeza, tesnoba, …), je to znak, da morate najti način, da se umirite in sprostite.

Aktivnosti, ki vam bodo pomagale pri sprostitvi, počitku in doživljanju prijetnih čustev:

  • Telovadite, tecite, hodite, kolesarite … Poiščite aktivnost, v kateri boste uživali. Telesna aktivnost (tudi če gre le za 15 minut raztezanja ali 30 minut hoje) aktivira »hormone sreče« in je zelo pomembna za duševno zdravje;
  • Poskrbite za pravilno prehrano, poskrbite, da bo hranljiva!
  • Spomnite se svojih starih hobijev ali si privoščite nekaj časa, da se naučite novih zabavnih stvari ali se morda celo pridružite študentskemu klubu?;
  • Poskrbite za ustrezno higieno spanja. Priporočljivo je spati 7 do 9 ur na dan;
  • Bodite redno v stiku s prijatelji in družino;
  • Kakovosten počitek včasih lahko zahteva nekaj časa in truda, lahko pa vam pomaga, da ste bolj produktivni. Ključno je ohraniti zdravo ravnotežje pri počitku in delu.
 
 

Če ste že v stresu, lahko preizkusite različne tehnike obvladovanja stresa:

  • Prepoznajte občutke, ki se porajajo (strah, jeza, tesnoba, frustracija, navdušenje, veselje itd.);
  • Prepoznajte, kako se ta čustva počutijo v vašem telesu (glavobol, pospešen srčni utrip, pritisk v prsih);
  • Uravnajte dihanje, sprostite telo;
  • Bodite pozorni na to, kaj lahko vidite, vonjate, tipate ali okusite okoli sebe (na ta način se boste osredotočili na tukaj in zdaj, kar je običajno precej varno);
  • Uporabite sprostitvene vaje (vaje za pozornost, meditacija) – za ideje preverite naš razdelek z uporabnimi viri;
  • Ukvarjajte se z dejavnostmi, ki vas pomirjajo in pomagajo sprostiti (samo določen čas, da se ne spremeni v odlašanje);
  • Preglejte svoje misli (notranji jezik) in iracionalne misli, ki ponavadi sprožijo alarm in odziv “boj ali beg”.
 
 

Če boste še naprej imeli težave pri pomirjanju, se lahko obrnete na psihologa.

 

 

UPORABNI VIRI:

COSTABEX video in usposabljanje o obvladovanju stresa: https://costabex.eu/stress-management/

Avdio meditacije COSTABEX: https://costabex.eu/meditation-audios/

Priročnik Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje stresa za spopadanje s stisko: https://www.who.int/publications/i/item/9789240003927

Nasveti za duševno zdravje iz ESN: https://blog.erasmusgeneration.org/5-mental-health-tips-erasmus-students

3.Kako obvladati krizo

Selitev v tujino je pogosto eden od sprožilcev krize. Tudi če se trenutno počutite dobro, se morda komu drugemu, ki ga poznate, spopada.

Neobvladovana kriza lahko privede do čustvene nestabilnosti, neobvladljive tesnobe, močnih občutkov krivde in sramu ali zoženega fokusa zaznavanja, zato je pomembno, da se s krizo spopademo v zgodnjih fazah.

V prejšnji temi »Kaj bi lahko šlo narobe« smo govorili o vseh potencialnih situacijah, ki povzročajo negativne izkušnje in krize, kar pomeni, da se možnih bojev že zavedate. Naslednja stvar, ki jo morate vedeti, je, kako obvladati te situacije.

 

MOŽNE REAKCIJE

Način, kako se ljudje odzivajo na krize, je individualen in se lahko za vsakogar razlikuje. Nekateri primeri vključujejo:

  • Občutek, da ste vedno »na preži«
  • Stalna utrujenost
  • Anksioznost
  • Ranljivost
  • Depresija
  • Dvom vase
  • Spremenite svoje življenjske cilje
  • Iskanje pomoči

 

PRIDOBIVANJE POMOČI

Medtem ko ste v krizi, je morda težko delovati kot običajno, zato je pomembno, da poiščete pomoč. Če opazite spremembo v svojem vedenju, se obrnite na svetovalno službo na vaši univerzi. Univerzitetni svetovalci vam lahko pomagajo stopiti v stik s strokovnjaki in se po potrebi pogajati z akademskim osebjem.

 

KAJ LAHKO ŠE NAREDITE?

  • Priznajte, da ste v krizi. Pretvarjanje bo samo podaljšalo proces okrevanja.
  • Poskusite razmisliti o vseh možnih rešitvah situacije.
  • Ne hitite z odločitvami, ki vam bodo spremenile življenje.
  • Dajte si čas, da se pozdravite.
  • Učite se iz izkušenj. Sprejmite neuspeh in opazite, kako vas je spremenil. Vendar ne analizirajte preveč – na neki točki je čas, da greste naprej.
  • In ne pozabite – vse krize vodijo v osebno rast.
 
 
 
UPORABNI VIRI:

https://costabex.eu/crisis-situations/
https://costabex.eu/contact/do-you-need-help/

4.Ravnovesje dela in počitka

Ohranjanje zdravega ravnovesja med študijem in počitkom je ključnega pomena za študente na izmenjavi, ki se morda soočajo z novimi izzivi, kot je prilagajanje na drugačno kulturo, jezik in akademski sistem. Tukaj je nekaj nasvetov za doseganje ravnovesja:

  • Preden odidete, si postavite jasne cilje za svoj program izmenjave
    Razmislite o tem, kaj želite doseči med izmenjavo. To vam bo pomagalo določiti prioritete svojega časa in upravljati delovno obremenitev.
 
  • Vzpostavite rutino
    Redna rutina vam lahko pomaga ostati organiziran in učinkovito upravljati svoj čas. Poskusite določiti določen čas za učenje, počitek in raziskovanje mesta gostitelja.
 
  • Motivacija
    Če imate za jutri dolg seznam nalog, vzemite najlažjo in jo opravite. Občutek dosežka deluje kot odlična spodbuda za motivacijo. Ko boste svojo najbolj nezaželeno nalogo umaknili s seznama, se vam bo vse drugo zdelo lažje in tudi naloga, ki ste jo opravili, po opravljeni ne bo več tako strašljiva.
 
 

Če morate napisati velik članek ali morate posvetiti veliko ur študiju, bo morda strašljivo celo začeti. Ena vaja lahko olajša situacijo: dajte si le 15 minut časa za to (na primer 15 minut za branje zapiskov ali knjige, 15 minut za reševanje matematičnih nalog). Zdi se, da samo 15-minutno delo ni tako strašno, zato se boste lažje prepričali, da začnete študirati. V teh 15 minutah »ogrevanja« človek običajno zraste nekaj radovednosti in zanimanja, ki mu pomaga pri nadaljnjem učenju.

  • Vzemite si odmore,
    ne poskušajte narediti vsega naenkrat! Odmori vam pomagajo, da se napolnite in se s svežo energijo vrnete k študiju.
 
  • Vadba samooskrbe
    v tujini je veliko preobremenjena, zato je pomembno, da poskrbite zase. Telovadite, dobro jejte in dovolj spite. Ne bojte se poiskati pomoči, če se počutite preobremenjeni ali domotožje.
 
  • Ne bodite prestrogi do sebe.
    Normalno je, da med izmenjavo čutite stres ali domotožje. Ne pozabite, da ste na novem mestu in da je v redu delati napake. Bodite prijazni do sebe in poiščite podporo, če jo potrebujete.
 
  • Nagrada
    Pomislite na nekaj lepega, s čimer se lahko nagradite po opravljeni nalogi. Lahko je to okusen mafin, sprehod, ko sije sonce, telefonski klic s sestrično ali dobesedno karkoli, kar vam prinaša veselje. Dovolite si občutiti užitek, ko opravite težko nalogo, in naslednjič se bodo vaši možgani spomnili, da je vredno.
 
 

Z upoštevanjem teh nasvetov boste lahko ohranili zdravo ravnovesje med učenjem in počitkom ter kar najbolje izkoristili svoj program izmenjave.